Artritis
Hujše oblike tudi precej skrajšajo življenje
Del bolnikov z zelo napredovalo boleznijo, ki lahko privede do nepopravljivih okvar, je bil v preteklosti vezan na invalidski voziček, medtem ko se zdaj to zgodi le izjemoma. Povprečna življenjska doba se pri bolnikih z blago obliko skrajša za 3 do 7 let, pri hujši obliki pa bolniki umirajo celo deset let prej.
Za razvoj zdravil in različnih pristopov k zdravljenju so bile potrebne obsežne raziskave o naravi bolezni in odzivih organizma nanjo. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre pri revmatoidnem artritisu in sistemskih avtoimunskih boleznih za napačen obrambni odziv. Človekov obrambni sistem je namreč praviloma usmerjen v obrambo pred mikroorganizmi, ki jih skuša uničiti in izločiti iz telesa. Pri avtoimunskih boleznih pa je iztirjen. Organizem prepoznava nekatera svoja tkiva in celice, na primer, celice sklepne ovojnice, žil, ledvic, mišic, kože, osrčnika, kot tujke. Pri zdravljenju si tako revmatologi prizadevajo uravnotežiti bolnikov obrambni sistem, s čimer dosežejo, da telo ne deluje več v lastno škodo. Za to predpišejo tako imenovana imunomodulirajoča zdravila, s katerimi naj bi bolezen zavrli. Poleg teh bolniki potrebujejo še druga, ki jim lajšajo bolečine in otekline v sklepih.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa je danes povsem drugačno, kot je bilo pred desetletji. Zdravila je mogoče v grobem deliti na dve skupini. V prvi so simptomatska, ki lajšajo bolečine, zmanjšujejo otekline in izboljšujejo gibljivost sklepov, v drugi pa so že omenjena imunomodulirajoča zdravila, ki vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema. V zadnjo se uvrščajo tudi novejša, tako imenovana monoklonska protitelesa iz skupine bioloških zdravil. V nasprotju z večino standardnih imunomodulirajočih zdravil, ki so se začela uporabljati za zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni na podlagi empiričnih izkušenj, so biološka izdelana tako, da specifično zavirajo aktivnosti celic, ki so odgovorne za delovanje imunskega sistema oziroma njihovih »proizvodov«.