V enajstih nevladnih organizacijah, ki so sodelovale v pilotskem projektu zbiranja podatkov o uživalcih prepovedanih drog iz naslova nevladnih organizacij, je v prvih šestih mesecih letos pomoč zaradi težav s prepovedanimi drogami poiskalo 255 uporabnikov, prevladovali so moški. Povprečna doba rednega uživanja prepovedane droge je bila šest let in pol. Skoraj 80 odstotkov evidentiranih je pomoč iskalo zaradi težav s heroinom, manjši delež pa zaradi težav s kanabisom, kokainom in metadonom. Povprečna starost ob prvi uporabi glavne droge je znašala 18 let, najmlajši je imel tedaj 10 let, najstarejši pa 33.
Najpogostejša kontracepcija
V evropskih državah so opravili anketo o kontracepcijskih sredstvih med 12.000 ženskami. Nekaj ugotovitev: 77 odstotkov jih uporablja zaščito, vsaka tretja Nemka, stara od 15 do 49 let, uživa tabletke, ki so na prvem mestu med kontracepcijskimi sredstvi, tudi v Franciji in Veliki Britaniji se ženske najpogosteje zanesejo na tabletke, v Španiji in Italiji raje izberejo kondome, 11 odstotkov parov se odloči za sterilizacijo enega partnerja.
Stalni čistilci zraka
Nekatere rastline so še posebno primerne za izboljšanje zraka v bivalnih prostorih, saj iz njega temeljito očistijo škodljive snovi. Ena takih je palma areka (Areca catechu). V raziskovalnem središču Nasa so ugotovili, da v prostoru v štirih urah očisti do 90 odstotkov strupenega formaldehida, tri rastline na površini sto kvadratnih metrov zadostujejo, da se koncentracija strupenih snovi bistveno zmanjša. Rastline z večjo površino listov absorbirajo več škodljivih snovi, med najbolj cenjene spadajo ostrica, kosmuljka, palma, bršljan in praprot.
Za letošnji svetovni dan hrane je Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) izbrala geslo Kmetijstvo in medkulturni dialog, s katerim želi opozoriti svet na pomembnost medsebojnega sodelovanja držav pri razvoju in ohranjanju kmetijstva pri zagotavljanju trajnostne oskrbe s hrano, pri čemer glede na razvoj globalne trgovine poudarja pomen lokalno pridelane hrane. Sporočilo je usmerjeno predvsem v zagotavljanje zadostnih količin hrane ob upoštevanju trajnostnih načinov pridelave, prijaznih do narave in okolja. Tudi Slovenija se zavzema za lokalno trajnostno oskrbo z živili, ki smo jo uvrstili med pomembne cilje prehranske politike. Lokalno trajnostna oskrba z živili je lahko pomemben del pridelkov na slovenskem tržišču, ki nimajo prednosti le v kakovosti, temveč zagotavljajo tudi vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilskopredelovalni industriji.
